sreda, 8. Julij 2009

11.dan - iz Zreč v Slov.Konjice

Ekokaravana je zakoračila v zadnji teden svoje poti na Savinjsko-Dravinjski regiji.Danes smo prispeli v Slov.Konjice,kjer nas je čakal še večerni nastop.
Ekokaravana je zakoračila v zadnji teden svoje poti na Savinjsko-Dravinjski regiji.Danes smo prispeli v Slov.Konjice,kjer nas je čakal še večerni nastop.

Danes nas je Mathurapati prabhu, naš gost iz Prabhupadadesha (Italije), na jutranjem predavanju spomnil, da s padajatro uresničujemo poslanstvo Šri Čaitanja Mahaprabhuja: "Petje Svetega imena se bo razširilo v vsako mesto, vsako vas, travnik, gozd - do vseh živih bitij!"

Nekaj dogodivščin s terena.
Govinda datta pr. je pozvonil in čez dolgo časa je vrata odprl mladenič, ki mu je bilo videti, da ga je zvonec zbudil. Govinda datta se je opravičil, fant je odgovoril, da ni problema. "Imaš starše doma", je vprašal, saj iz izkušenj ve, kako je z mladino. Prišla je mama z brošuro v roki, povedala, da take stvari sicer že bere, a zdaj ne bi nič vzela. "Kaj pa za eko-karavano, bi lahko kaj prispevali?" "To pa lahko", je bil odgovor in prispevala donacijo, Govinda datta pa ji je dal oba speva Šrimad Bhagavatama.

Lomančita prabhu. Prišli smo že do telovadnice, v rokah je držal še štiri knjige. Pomislil je: "Nima smisla, da se vračam, preden ne podelim vseh. Krišna že ve, zakaj mi jih je pustil v roki." Zagleda gospo, ki mu maha: "A vi ste Hare Krišna?"  Lomančita potrdi in ji predstavi knjige. "Kaj, vse to mi daš", je vprašala in se namenila po prispevek. Ko se je vrnila je rekla: "Počakaj, da te slikam, bom sliko poslala hčeri na Japonsko."  Medtem je mimo prišel še Govinda datta in poslikala je še njega.

Zreče, ulice pripravljene za asfaltiranje, nenadoma pred nas zapelje voznik, ki avtomobil postavi počez direktno med bhakte. Vihraje stopi iz avta: "To je moja ulica!" Mayapur Candra prabhu je stopil do njega in se poskušal z njim pogovoriti. Mož je zahteval dovoljenje, da smemo iti po njegovi ulici. Medtem so pristopili še nekateri drugi bhakte. Povedali so mu, da imamo dovoljenje, ki pa ga bomo pokazali policiji. To mu ni bilo najbolj povšeči. Izrekel je nekaj težkih in za to mesto povsem neprimernih besed. Na prizorišče je takrat prispel Lalita Govinda pr, se predstavil, kot vodja karavane in povprašal zakaj se gre. Možakar se prav nič ni zmenil zato in še kar naprej provociral in zmerjal. Lalita Govinda pr. ga je opozoril, da tako pač ne more govoriti z nekom, ki ga ne pozna in kateri mu nič žalega noče. Predstavil se je: "Jaz sem A.H., živim v tej ulici in nihče ne sme tako našemljen hoditi po moji ulici!" Bila sta z obrazom drug proti drugemu na 10 cm. Situacija je bila zelo napeta in negotova. V tistem trenutku, ki je trajal celo večnost, pa je možakar brez navideznega razloga spremenil razpoloženje in se umaknil na stran. Bili smo šokirani. Karavana je medtem nadaljevala pot v sosednjo ulico, ki se je pravzaprav čez nekaj časa polkrožno s strani priključila nazaj na isto ulico, kjer se je zgodil omenjeni incident. Lomančita pr. se je kot običajno namenil k prvim vratom, pred katerimi je stala močnejša gospa. Bhakte vzkliknejo za njim: "Ne tja, tam je on doma!" A Lomančita nadaljuje, gospo pozdravi in ji predstavi knjige. Gospa je takoj pripravljena dati prispevek in se obrne, da bo šla po denar, v tistem hipu pa se pojavi njen mož - isti možakar, ki je povzročil sceno pred par minutami! Lomančita se obrne proti njemu in mu ponudi roko, povesta si, da nimata nič drug proti drugemu in moški z odobravanjem reče: "Bom jaz dal prispevek." Bili smo začudeni od kod takšna transformacija.

Lalita Govinda nam je kasneje povedal ozadje transformacije. Ko je možakar prej stopil na stran ga je Lalita Govinda pr povabil h kočiji in mu pričel razlagati o Božanstvih, Šrila Prabhupadu, o poslanstvu eko karavane ipd. Možakar je pričel pozorno poslušati in na veliko presenečenje Lalite Govinde razodel, da pozna Hare Krišna že od prej in da je pred večimi leti celo zbiral prispevke za bhakte. Popolnoma je spremenil razpoloženje in zdaj z odobravanjem pospremil karavano na pot. Neverjetno.

Na ulici nikoli ne moreš vedeti kdo je kdo, ljudje so ponavadi zaradi življenjskih situacij v tesnobi, zaprti, trdi in navzven grobi ali celo nasilni. V stiku z bhaktami, prasadamom, Božanstvi in zvočnimi vibracijami Svetega imena pa se ta materialni ovoj tesnobe predre in duša zablesti s svojo božansko naravo.

Taki in podobni primeri, ki jih je med padajatro ni malo, krepijo našo vero, da je to, kar delamo, zares edina rešitev da ljudje postanejo srečni - z nami vred.

Zvečer smo imeli na mestnem trgu še enourni glasbeni nastop.