ponedeljek, 30. Junij 2008

7.dan - od Miklavža do Teznega

Danes zjutraj nas je obiskal poseben gost - NM Mahadyuti prabhu. Obiskala pa nas je tudi lokalna televizijska postaja.
Zjutraj nas je obiskal še eden učenec Šrila Prabhupade, Njegova milost Mahadyuti prabhu. Imel je jutranje predavanje iz Šrimad Bhagavatama, nato pa je še nekaj časa z nami pel v karavani in vse bhakte entuzijastično spodbujal.

Danes se je pohoda udeležil tudi prvi bhakta iz mariborske jatre, bhakta Iztok, med potjo  smo nato srečali bhakto Boruta, na ciljni točki pa nas je pozdravil tudi bhakta Tomi. Upamo, da se jih bo do konca karavane pridružilo še več.

Krišna je zelo naklonjen svojim bhaktam, a včasih to pokaže na malo drugačen način, kot oseba pričakuje. V nedeljo je bil namreč ekadaši (dan posta od žitaric in stročnic) in tako je bil zajtrk zelo preprost. Ob primanjkljaju običajne doze fizične energije smo si tako bolj ali manj vsi želeli malo krajšo in ne preveč naporno etapo. A zgodilo se je ravno obratno. Pohod je bil eden najdaljših (dobrih 6 ur) in sonce je pripekalo kot vsak drug dan. Levo, desno, postanek, naprej, spet levo,…in tako brez konca in kraja. Potrebno je bilo stisniti zobe in posvetiti vso svojo pozornost poslušanju svetega imena, ki je nenehno valovalo iz ust neumornega Hare Krišna prabhuja. In mnogi udeleženci so sčasoma res postali transcendentalni in plesali ter peli brez kakršnegakoli tarnanja.
To še posebno velja za Vasudeva Datta prabhuja, Lomančito prabhuja in bhakto Blaža, ki so prehodili vsaj dvakrat toliko kilometrov kot ostali pohodniki. Danes so ponovno podelili ogromno Šrila Prabhupadovih knjig.

Ob glasni karavani veliko ljudi pride na okna stanovanj ali na  dvorišča: mahajo, ploskajo, se čudijo, se jočejo ter dajejo bhaktam sadje, sokove in drugačne prispevke. Kaj takšnega res ne vidijo vsak dan.

Okoli 17.ure, ko običajno že pridemo na cilj, nas je večina začela ogledovati po Osnovni šoli, kjer bi se naj ustavili. Dokler se duhovni praktikant popolnoma ne osvobodi vpliva materialne navezanosti mora pač ohranjati trezno ravnotežje med duhovno prakso in zadovoljevanjem osnovnih telesnih potreb. Na srečo je bila šola blizu in kmalu smo si lahko odpočili in počastili čudovit prasadam, ki ga vsak dan pripravi kuhinjska ekipa z Ananda Vardhana prabhu na čelu.  Pridružili so se nam še novopečeni Mariborčan Damana Krišna prabhu s soprogo in mamo ter tudi Akrura prabhu.

No, našega kuharja ravno te dni zaradi drugih nujnih obveznosti vsi pomočniki (Tapta kančanadi, Mahakoša Nitai, Nihsima Karuna,..) počasi zapuščajo in tako mu sedaj lahko pomaga samo še sam Gospod Krišna. Seveda vsi udeleženci upamo da mu bo res.

Jutri nadaljujemo na Pobrežje.