sobota, 28. Junij 2008

5.dan - Od Kungote do Trnič

Danes nas je pričakala hladna prha. Naše prenočišče ni imelo kopalnice, zato smo prvič letos morali improvizirati in se prhati po "indijsko"- na travniku. Ponovno nas je obiskal Šrila Krišna Kšetra prabhu.
Na jutranjem predavanju je njegova milost Krišna Kšetra prabhu  predaval o slavnem verzu iz 2. speva Šrimad-Bhagavatama "akamah sarva-kamo va...," ki govori, kako bi morali ne glede na prisotnost materialnih želja z vsem srcem služiti Gospodu - saj je on tisti, ki človeku odobri uresničitev katerih
koli želja.

Ob zajtrku nam je mali Gadhaj, sin Mahibharte prabhuja, pomagal dobiti maha-maha-prasadam našega gosta. Iz njegovih rok je jemal grozdne jagode in jih delil bhaktam. Na koncu pa je pametno presodil, da mora poskrbeti tudi za svoje duhovno življenje in jagodo še sam pojedel.

Poklicali so nas iz Mariborskega radia MARŠ in Vasudeva Datta prabhu je prek telefona povedal nekaj besed "v živo" za mariborsko študentarijo. Upamo, da se bodo podobno odzvali še ostali lokalni mediji.

Današnja etapa je bila malo krajša in tako smo na cilj - gasilski dom v Trničah -  prispeli še pred štiro. Stara mama v soseščini je pokazala veliko naklonjenost naši karavani in ljubeznivo ponudila svoje travnato dvorišče v obed našemu konjiču Haridasu. Nato pa se nam je pridružila še pri kosilu, ki je bilo po zaslugi naše neutrudne kuhinjske ekipe, najobilnejše do sedaj - riž s kikirikijem, sabdži iz kumar in krompirja, paradižnikov čatni, solata iz zelja, hrustljavi puriji, halva z žafranom in šrikhand z jagodami- ravnoprav po šesturnem harinamu po zgočem soncu.

Gasilski dom, v katerem bomo prespali, je po velikosti še manjši kot tisti v Kungoti. Sedaj je že težko ločiti kaj je kuhinja, kaj kopalnica in kaj spalnica... upamo, da na koncu ne bo postalo vse "eno".

Čeprav so etape dokaj naporne, pa nekateri bhakte ne poznajo izčrpanosti, saj proti večeru vedno zaigrajo še kakšno nogometno tekmo. Ko jih pogledaš, lahko spoznaš, kaj pomeni  "popoln dvig nad telesne omejitve". Vzdušje med udeleženci pa je seveda vedno boljše in bolj enotno. V odnosih med bhaktami namreč veljajo drugačne zakonitosti kot v materialni družbi: Bolj ko se poznamo, bolj se imamo radi.

Jutri nadaljujemo v Miklavž na Dravskem polju.