petek, 22. Junij 2007

O predstavljanju Šrila Prabhupadovih knjig

Ko je najlepše, je treba nehati. Bila je zadnja oseba, ki sem jo danes srečal. Ko sem opazil pred blokom stoječega možakarja, sem stekel k njemu kar preko trave. Ravno je hotel sesti v avto in v rokah je ze držal letak.
Ko je najlepše, je treba nehati. Bila je zadnja oseba, ki sem jo danes srečal. Ko sem opazil pred blokom stoječega možakarja, sem stekel k njemu kar preko trave. Ravno je hotel sesti v avto in v rokah je že držal letak. Predstavil sem našo skupnost, moški je takoj pokazal zanimanje, sam pa sem začel slaviti Boga:" Ja, današnja družba vodi samo k propadu. Ljudje so pozabili na Boga..."

Dal sem mu v roke knjigo Pot popolnosti, ki ga je takoj stisnil k sebi in za prispevek dal kar 5000 SIT. Nato sem mu dal se Bhagavad-gito in mu rekel, da je to sama Gospodova pesem. Z velikim spoštovanjem je rekel: "To so res dragocene knjige".

- bhakta Jože